Isaac Asimov

}} | native_name_lang = ru | image = Isaac.Asimov01.jpg | pseudonym = Paul French | birth_date = | birth_place = Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza | death_date = | death_place = Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA | occupation = | residence = | nationality = ameriška | citizenship = }} | alma_mater = |Univerza Columbia||Univerza Columbia|}} | period = | movement = zlata doba znanstvene fantastike | notableworks = trilogija ''Temeljil'' | spouse = |}} | relatives = | children = }}

Isaac Asimov [ájzek asímov-] (IPA //, : Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov (), ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA.

Asimov je najbolj znan kot popularizator znanosti in pisec znanstvene fantastike. Že za časa življenja je v angloameriški literarni tradiciji veljal za enega od »velike trojice« piscev ZF, v katero prištevajo še Roberta Ansona Heinleina in Arthurja Charlesa Clarkea. Od leta 1979 je bil redni profesor biokemije na Medicinski šoli Univerze v Bostonu. Bil je plodovit pisatelj in je napisal ali uredil več kot 500 knjig. Napisal je tudi približno 90.000 pisem in razglednic. Najbolj je znan po svoji trdi znanstveni fantastiki. Večkrat je prejel nagradi hugo in nebula. Pisal je tudi misterijo in fantazijo (detektivke, humor) pa tudi poljudnoznanstveno (na najrazličnejših področjih – od astronomije, kemije, matematike in genetike do zgodovine, svetopisemske eksegeze in literarne kritike) in drugo neleposlovje. Večina njegovih poljudnoznanstvenih knjig pojasnjuje koncepte na zgodovinski način, pri čemer sega čim dlje v čas, ko je bila obravnavana znanost na najpreprostejši stopnji. Zgledi vključujejo ''Vodnik po znanosti'', tri zvezke ''Razumevanje fizike'' in ''Kronologijo znanosti in odkritij Asimova''. Nekateri izrazi iz njegovih del – ''robotics'' (robotehnika, robotika), '' positronic'' (pozitronski), ''psychohistory'' (psihozgodovina, veda o vedénju velikih skupin ljudi) – so se trdno uveljavili v angleščini in drugih jezikih.

V enem od svojih nagovorov bralcem je humanistično vlogo znanstvene fantastike v sodobnem svetu formuliral takole: »Zgodovina je prišla do točke, ko človeštvu ni več dovoljeno sovraštvo. Ljudje na Zemlji bi morali biti prijatelji. To sem v svojih delih vedno poskušal poudariti ... Mislim, da ni mogoče doseči, da bi se imeli vsi ljudje med seboj radi, želel pa bi uničiti sovraštvo med ljudmi. In povsem resno verjamem, da je znanstvena fantastika eden od členov, ki pomaga združevati človeštvo. Problemi, ki jih postavljamo v znanstveni fantastiki, postanejo pereči problemi vsega človeštva ... Pisec znanstvene fantastike, bralec znanstvene fantastike, znanstvena fantastika sama služi človeštvu.«

Njegovo najbolj znano delo je serija ''Temelji'', katere prve tri knjige so leta 1966 osvojile enkratno nagrado hugo za »najboljšo serijo vseh časov«. Njegovi drugi večji seriji sta ''Galactic Empire'' in ''Robot''. Romani ''Galactic Empire'' so postavljeni v veliko zgodnejšo zgodovino istega izmišljenega vesolja kot serija ''Foundation''. Kasneje je s ''Foundation and Earth'' (1986) to oddaljeno prihodnost povezal s serijo ''Robot'' in za svoja dela ustvaril enotno »zgodovino prihodnosti«. Napisal je tudi več kot 380 kratkih zgodb, vključno s socialnofantastično novelo »Nightfall«, ki jo je leta 1964 zruženje Ameriški pisci znanstvene fantastike (SFWA) izbralo za najboljšo kratko znanstvenofantastično zgodbo vseh časov. Asimov je napisal serijo mladinskih znanstvenofantastičnih romanov ''Lucky Starr'' pod vzdevkom Paul French.

Bil je predsednik Ameriškega humanističnega združenja (AHA). V njegovo čast so poimenovali več entitet, vključno z asteroidom (5020) Asimov, kraterjem na Marsu, osnovno šolo K099 v Brooklynu, Hondinim humanoidnim robotom ASIMO in štirimi literarnimi nagradami. V Wikipediji